Medicinska hipnoza je stanje usmerjene pozornosti in zmanjšanega zavedanja dogajanja v okolici, v katerem se poveča sposobnost odzivanja na sugestije.

Podobna stanja osredotočenosti spontano doživljamo tudi v vsakdanjem življenju – na primer kadar se popolnoma zatopimo v knjigo, film, glasbo ali dejavnost in za nekaj časa manj zaznavamo dogajanje okoli sebe.

Razlika je le v tem, da pri medicinski hipnozi to sposobnost človeškega uma in telesa uporabimo v terapevtske namene.

Hipnoza torej nikakor NI: 

• spanje 
• stanje, v katerem bi nekdo drug upravljal s tvojim umom 
• izguba nadzora
• manipulacija
• nadomestilo za nujno medicinsko ali psihiatrično obravnavo 

Medicinska hipnoza tudi ni metoda, ki bi pri vseh ljudeh delovala enako. Učinki so individualni in odvisni od številnih dejavnikov, med drugim tudi od stopnje stresa, sposobnosti sproščanja, psihološkega stanja in pripravljenosti za sodelovanje.

Med hipnozo človek sliši in zaznava dogajanje okoli sebe. Hipnoterapevt človeku ne prevzame nadzora in v hipnozi oseba ne bo povedala ali naredila nečesa, česar ne bi želela povedati ali naredili tudi sicer.

Med hipnozo se pozornost postopoma usmeri navznoter – k telesnim občutkom, predstavam, mislim in notranjemu doživljanju.

S pomočjo sugestij, predstavljanja in usmerjene pozornosti lahko vplivamo na način, kako doživljamo določene občutke, misli in telesne zaznave. Prav sugestije so ena ključnih razlik med hipnozo in običajnim sproščanjem ali meditacijo.

Raziskave kažejo, da je medicinska hipnoza povezana s spremembami aktivnosti in drugačnega povezovanja možganskih omrežij, ki sodelujejo pri pozornosti, kognitivnem nadzoru, samozavedanju in procesiranju zaznav.

Sposobnost odzivanja na hipnozo se med ljudmi razlikuje – nekateri se na sugestije odzivajo izraziteje, drugi manj.

Prav tako pa je število hipnoz odvisno od tega kakšne so potrebe posameznika, kakšni so cilji, ki jih želi doseči in kako motivirana je oseba.

Na splošno pa velja, da je vsaka oseba primerna za hipnozo, razen v primerih kontraindikacij.

Raziskave kažejo, da je lahko medicinska hipnoza učinkovita podporna metoda pri različnih telesnih in psiholoških težavah.

Pri svojem delu se osredotočam predvsem na stres in kronično preobremenjenost, preventivo pred izgorelostjo, težave s spanjem ter podporo pri okrevanju po izgorelosti.

Šport in motivacija
Medicinska hipnoza se lahko uporablja tudi kot podpora pri športu in doseganju osebnih ciljev. S pomočjo usmerjene pozornosti, predstavljanja in sugestij lahko delamo na motivaciji, samozaupanju, osredotočenosti ter učinkovitejšem obvladovanju napetosti in treme. Pri športnikih je hipnoza lahko del mentalne priprave na trening ali tekmovanje, pri rekreativcih pa podpora pri vzpostavljanju rednejše vadbe, vztrajanju pri zastavljenih ciljih in premagovanju notranjih ovir, ki otežujejo spremembo.

Stres in kronična preobremenjenost
Hipnotično stanje omogoča globoko sprostitev ter usmerjanje pozornosti, predstav in sugestij v drugačne načine doživljanja in odzivanja na obremenitve. Hipnoza je lahko ena od metod za zmanjševanje zaznanega stresa in napetosti.

Tesnoba
Hipnoza lahko pomaga pri zmanjševanju anksioznosti in telesnih občutkov, povezanih z njo. Raziskave kažejo pozitivne učinke.

Telesna napetost in bolečina
Stres in dolgotrajna psihofizična obremenitev se lahko izražata tudi kot povečana mišična napetost in telesno nelagodje. Hipnoza lahko z usmerjanjem pozornosti, sproščanjem in sugestijami vpliva na doživljanje telesnih občutkov in bolečine. Obvladovanje bolečine je eno najbolje raziskanih področij uporabe medicinske hipnoze.

Spanje
Hipnoza lahko pomaga pri umirjanju telesa in misli pred spanjem ter predstavlja obetaven nefarmakološki pristop pri težavah s spanjem.

Navade in vedenjski vzorci
Hipnoza se uporablja tudi kot podpora pri spreminjanju nekaterih navad in avtomatiziranih vedenjskih vzorcev. S sugestijami in predstavljanjem lahko podpira oblikovanje drugačnih odzivov in vedenja. 

Preobremenjenost, izgorelost in okrevanje
Pri dolgotrajni preobremenjenosti je sproščanje le en del okrevanja. Hipnozo lahko uporabljamo kot podporo pri zmanjševanju napetosti, izboljševanju počitka in spanja ter spreminjanju nekaterih vzorcev odzivanja na obremenitve. Ne predstavlja samostojnega zdravljenja izgorelosti, temveč je lahko del učinkovitega celostnega pristopa k okrevanju.

Samohipnoza in veščine za vsakdan
Cilj medicinske hipnoze ni nujno le sprostitev med srečanjem. Del procesa je lahko tudi učenje tehnik samohipnoze, ki jih posameznik postopoma uporablja samostojno. Z usmerjanjem pozornosti, dihanjem, predstavljanjem in sugestijami lahko razvija veščine za umirjanje, obvladovanje napetosti, pripravo na spanje ali zahtevne situacije ter podporo pri spreminjanju navad. Tako hipnoza ni le nekaj, kar se dogaja med terapevtskim srečanjem, temveč lahko postane praktično orodje za vsakodnevno samoregulacijo.

Skupinska hipnoza
Pri skupinski hipnozi je proces voden za vse udeležence hkrati. Sugestije so zato oblikovane širše in so usmerjene v skupen cilj, na primer globoko sproščanje, zmanjševanje napetosti, obvladovanje stresa ali pripravo na spanje.

Primerna je predvsem takrat, kadar želimo hipnozo uporabljati za sproščanje, preventivo in razvijanje sposobnosti umirjanja.

Individualna hipnoza
Pri individualni obravnavi najprej raziščeva tvojo težavo, potrebe in cilje. Hipnotični proces, predstave in sugestije nato prilagodim tebi in temu, kar želiš doseči.

Zato je individualna obravnava primernejša, kadar želiš delati na konkretnem problemu ali spremembi še bolj poglobljeno – na primer dolgotrajnem stresu in preobremenjenosti, težavah s spanjem, določenih telesnih simptomih ali vedenjskih vzorcih.

Obe obliki uporabljata iste osnovne principe hipnoze. Razlika je predvsem v tem, koliko lahko vsebino prilagodimo posamezniku.