Iyengar joga se osredotoča na pravilno izvedbo joga položajev skozi poravnavo, natančnost in aktivnost telesa v asani. Z uporabo različnih pripomočkov pri vadbi (trakovi, kocke, odeje, pene ipd.) lahko v položaje vstopamo postopno, z večjim zavedanjem lastnih zmožnosti in omejitev telesa. Za razliko od nekaterih hitrejših stilov joge položaje pogosto zadržujemo dlje časa, kar omogoča postopno razvijanje tako moči kot gibljivosti.

Vadba poteka z zavedanjem in pozornostjo do sebe in svojega telesa. Osredotočenost na izvedbo posameznega položaja, telesne občutke in dih hkrati predstavlja način usmerjanja pozornosti v sedanji trenutek.

Iyengar joga se osredotoča na pravilno izvedbo joga položajev skozi poravnavo, natančnost in aktivnost telesa v asani. Z uporabo različnih pripomočkov pri vadbi (trakovi, kocke, odeje, pene ipd.) lahko v položaje vstopamo postopno, z večjim zavedanjem lastnih zmožnosti in omejitev telesa. Za razliko od nekaterih hitrejših stilov joge položaje pogosto zadržujemo dlje časa, kar omogoča postopno razvijanje tako moči kot gibljivosti.

Vadba poteka z zavedanjem in pozornostjo do sebe in svojega telesa. Osredotočenost na izvedbo posameznega položaja, telesne občutke in dih hkrati predstavlja način usmerjanja pozornosti v sedanji trenutek.

• z redno vadbo lahko izboljšujete gibljivost ter razvijate mišično moč in stabilnost;
• skozi natančno izvajanje položajev razvijate zavedanje telesa, njegovega položaja in gibanja;
• osredotočenost na izvajanje položajev in opazovanje diha lahko prispeva k umirjanju in zmanjševanju zaznanega stresa;
• vadba joge lahko pomaga tudi pri obvladovanju nekaterih bolečinskih stanj, predvsem mišično-skeletnih težav. Učinek je odvisen od vzroka in vrste bolečine ter posameznika, zato joga pri nepojasnjenih, novih ali izrazitih bolečinah ne nadomešča ustrezne zdravstvene obravnave;
• z razvijanjem moči, gibljivosti in zavedanja položaja telesa lahko vadba prispeva tudi k boljšemu nadzoru drže in gibanja;
• joga ne vpliva le na naše telesne sposobnosti. Z usmerjanjem pozornosti na telo, njegove občutke in odzive lahko razvijamo tudi zavedanje telesa in lastnega doživljanja. O tem sem pisala že v [diplomski nalogi] Joga kot dejavnik reševanja posledic intenzifikacije dela;
• raziskave joge kažejo tudi možne vplive na nekatere kazalnike imunskega in vnetnega odziva, predvsem v povezavi z zmanjševanjem stresa. To pa ne pomeni, da joga preprečuje sezonske okužbe ali zdravi kronične bolezni; lahko predstavlja del širšega življenjskega sloga, ki podpira zdravje;
• skozi vadbo se učimo bolje zaznavati telo, njegove zmožnosti in omejitve ter se nanje ustrezneje odzivati;
• redna praksa lahko spodbuja tudi bolj zavesten odnos do telesa in navad, povezanih z zdravjem;

pozornost namenjamo tudi dihanju. Stres lahko spremeni vzorec dihanja in poveča mišično napetost. Dolgotrajnejša mišična napetost lahko prispeva k nelagodju in bolečini, zato pri vadbi razvijamo zavedanje diha ter skušamo ohranjati čim bolj sproščeno in naravno dihanje.

Z Iyengar jogo lahko pridobijo ljudje različnih starosti in telesnih sposobnosti, če vadijo redno in v okviru svojih zmožnosti.

Med njimi so lahko:

• športniki, ki želijo ob moči razvijati tudi gibljivost, mobilnost in zavedanje telesa;
• ljudje, ki veliko sedijo in želijo razvijati moč, gibljivost in večjo telesno aktivnost;
• tisti, ki veliko stojijo in želijo razvijati moč trupa ter boljši nadzor položaja telesa;
• osebe z določenimi telesnimi omejitvami, pri katerih lahko uporaba pripomočkov omogoči prilagajanje posameznih položajev; pri poškodbah je treba prakso prilagoditi stanju in po potrebi upoštevati navodila zdravstvenega strokovnjaka;

mlajši in starejši, saj lahko natančna osredotočenost na položaj, gibanje in telesne občutke predstavlja tudi obliko čuječe pozornosti v gibanju.

Sodobni način življenja, kronični stres, staranje prebivalstva in naraščajoče breme kroničnih bolezni povečujejo pomen preventive ter življenjskega sloga pri ohranjanju zdravja in kakovosti življenja.

Joga povezuje telesne položaje, dihalne prakse in različne oblike usmerjanja pozornosti oziroma meditacije. Raziskave kažejo, da lahko redna praksa joge pri nekaterih ljudeh ugodno vpliva na različne vidike zdravja in kakovosti življenja, med drugim na telesno funkcijo, stres, počutje ter nekatera bolečinska stanja. Učinki so odvisni od vrste prakse, pogostosti vadbe, zdravstvenega stanja in posameznika.

Jogo lahko zato razumemo kot komplementarno prakso, ki lahko dopolnjuje druge načine skrbi za zdravje.

Prva generacija Iyengar joga učiteljev je šolanje zaključila leta 2012. Šolanje za Iyengar joga učitelja je zahtevno, saj zahteva vsaj 3 leta redne vadbe pred pričetkom šolanja. Za pridobitev certifikata mora imeti posameznik opravljena oba izpita iz prvega nivoja (Introductory level I and II), za kar je potrebnih vsaj 1000 ur šolanja (kar pomeni od 3 do 4 leta rednega šolanja). Vsaka stopnja pridobitve certifikata predpostavlja redno lastno prakso – tako položajev, kot tudi jogijskih načel. Na izpitu komisija visoko certificiranih učiteljev ocenjuje posameznika pri njegovem izvajanju jogijskih položajev in tehnik dihanja, ter kakovost poučevanja položajev. Hkrati pa je za pridobitev določenega certifikata potrebno opraviti tudi izpite iz anatomije, asan in pranajame, psihologije ter načina poučevanja joge.

B.K.S. Iyengar velja za enega izmed največjih učiteljev joge, ki je s svojo lastno prakso začel pri 16 letih. Zaradi telesnih omejitev in bolezni, ki jih je v otroštvu preživel (malarija, tifus, tuberkuloza), je razvil terapevtski pristop k jogi. Njegova lastna praksa mu je pomagala, da je jogo izvajal vse do svojega 95 leta.